“Že nekaj mesecev me je ob prvih korakih zjutraj močno zabolelo v peti. Sprva sem mislila, da gre le za utrujenost zaradi dela, saj večino dneva preživim na nogah. Sčasoma so bolečine postajale vse hujše, zjutraj pa sem težko normalno stopila na stopalo. Začela sem iskati vzrok svojih težav, zato sem poiskala strokovno pomoč.”

Mlada pacientka je obiskala Reforma center zaradi bolečin v predelu pete, ki so trajale približno dva meseca. Zaradi narave svojega dela večino dneva preživi stoje, zato so se težave postopoma stopnjevale. Najizrazitejše so bile ob prvih jutranjih korakih in po daljšem mirovanju, ko je bila bolečina tako močna, da je težko normalno obremenila stopalo. Značilni simptomi so nakazovali na plantarni fascitis, enega najpogostejših vzrokov bolečin v spodnjem delu pete.

Pri pregledu smo ugotovili znake preobremenitve plantarne fascije, močnega vezivnega tkiva na podplatu stopala, ki pomaga vzdrževati stopalni lok in prenaša sile med hojo. Pri plantarni fasciji pogosto ne gre le za lokalno težavo v stopalu, temveč za povečane obremenitve in napetosti vzdolž celotne zadnje fascialne linije noge. Prav zato se bolečina najpogosteje pojavi ob prvih jutranjih korakih ali po daljšem mirovanju, ko je tkivo manj pripravljeno na obremenitev.

Obravnava je bila zato usmerjena celostno. Poleg lokalne obravnave stopala smo se osredotočili tudi na sproščanje fascialnih struktur meč, zadnje stegenske mišice in celotne fascialne povezave noge. Postopoma smo dodajali vaje za izboljšanje gibljivosti, obremenitvene tolerance tkiv in boljše delovanje stopala pri hoji ter stoječem delu. Namen terapije ni bil le zmanjšati bolečino, ampak odpraviti dejavnike, ki so k težavam prispevali.

Že po nekaj obiskih je pacientka opazila pomembno izboljšanje. Bolečina ob prvih jutranjih korakih je postopoma izginila, hoja je ponovno postala sproščena, danes pa brez omejitev opravlja svoje delo, hodi na sprehode in normalno uživa v vsakodnevnih aktivnostih.

“Ko so se začele težave v predelu stopala, sem se bala, da bom morala zmanjšati svoje aktivnosti in da bo bolečina postala del mojega vsakdana. Danes brez težav opravljam svoje delo, ponovno hodim na sprehode in normalno živim. Najbolj pomembno pa je, da ne razmišljam več o bolečini ob vsakem koraku.”