“Bolečina v križu se je pojavila po obdobju težjega fizičnega dela. Sprva sem mislil, da gre za običajno preobremenitev, saj se je stanje z vajami nekoliko izboljšalo. Kasneje se je bolečina začela širiti po levi nogi vse do kolena, pojavilo se je tudi mravljinčenje. Težave so me omejevale pri hoji, daljšem sedenju in vsakodnevnih opravilih, zato sem se odločil za fizioterapevtsko obravnavo.”

Gospod je obiskal Reforma center zaradi bolečin v ledvenem delu hrbtenice z izžarevanjem po levi nogi do kolena. Zaradi vse večjih težav pri hoji, sedenju in opravljanju vsakodnevnih aktivnosti se je odločil za fizioterapevtsko obravnavo.

Pri pregledu smo ugotovili znake draženja živca ishiadicusa in vzorec drže, ki je verjetno pripomogel k nastanku težav. Zaradi izrazitih bolečin in širjenja simptomov po nogi je opravil tudi magnetno resonanco ledvene hrbtenice, ki je pokazala hernijo medvretenčne ploščice na nivoju L5–S1. Ko so se bolečine začele umirjati, smo v terapijo vključili tudi principe centralne stabilizacije. Namen vaj je bil izboljšati stabilnost trupa, zmanjšati obremenitve na ledveno hrbtenico ter gospodu omogočiti varno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.

V naslednjih tednih smo postopno povečevali obremenitve in spremljali njegov napredek. Cilj ni bil le zmanjšati bolečino, temveč gospodu omogočiti, da se brez strahu vrne k gibanju, delu in aktivnostim, ki so mu bile pomembne. Ob tem je pridobil tudi boljše razumevanje svoje težave in smernice, kako dolgoročno skrbeti za zdravje hrbtenice.

Že po nekaj tednih je poročal o pomembnem izboljšanju. Mravljinčenja ni več čutil niti pri daljšem sedenju, hoja je postala sproščena in brez omejitev. Ponovno je lahko brez težav opravljal vsakodnevne aktivnosti, ki so mu pred začetkom rehabilitacije povzročale bolečine. Z nadaljevanjem vaj in aktivnim pristopom so simptomi postopoma izzveneli, danes pa brez težav opravlja svoje delo ter aktivnosti, ki jih ima rad.

“Ko se je bolečina začela širiti po nogi, me je začelo skrbeti, saj me je omejevala pri vsakodnevnih opravilih. Danes ponovno normalno hodim, dlje časa sedim in brez težav opravljam svoje delo. Najbolj pomembno pa je, da se ne bojim več gibanja ter da lahko ponovno počnem stvari, ki me veselijo, brez stalnega razmišljanja o bolečini.”